Ko je bil Štef še majhen, je vsaj 1000 krat narisal deževni gozd.
Povsod smo imeli risbice lijan, zaraščenih dreves in tukanov. Vse je poznal, vse je vedel.
Poleg Vesolja je bil deževni gozd njegova velika ljubezen.
Te dni smo hodili po najlepšem deževnem gozdu, pod vulkanom Arenal v cetralni Costa Rici. Sploh si nisem mogla predstavljati, da je v njem tako lepa energija, tako čista zelena barva, tako toplo in hkrati senčno, res prijetno.
Meni je noro biti v takem globokem stiku z naravo. Vsak delček mene jo vdihava in se prenavlja. Kot da vame pronica ta svežina, in vse, česar ne potrebujem, puščam tam, da v kompost predelajo mravljice.
Za piko na i pa vulkan greje vodo in namakanje v termah v vodi 35-40 C je prišlo prav do kosti.
Me je tudi čustveno prečistilo? Brez skrbi. Včeraj ponoči me je obiskala gostja žalost. Kar ne vem, od kod. Imam občutek, da je darilo generacij pred menoj, in da sem jaz prejela blagoslov, da se pri meni spusti v zemljo in ne gre naprej na bodoče generacije.
Včasih imam občutek krivde, da si takole privoščim vandrati po svetu. Potem pa dojamem, da je to moje globoko zdravljenje.
Da sem prejela to darilo in blagoslov zato, ker sem pripravljena iti tako globoko in zares ne več prenašati bolečin na bodoče rodove.
In pri tem pomagati vsem, ki ste pripravljeni na enako nalogo. Kajti čustev se res ni treba bati.
Tako da vsi, ki že veste, da gremo na naslednje globoko transformacijsko in zdravilno potovanje skupaj, sporočam, da prebiram diamante, da bomo dobili samo najlepše, najbolj pristno, divje, naravno in zdravilno.
Ko se enkrat naučite, da se najprej odločite, da boste čutili, nato greste iz glave v telo in občutite iskrene občutke, jih izrazite in potrpežljivo počakate, da opravijo svoje delo (pravkar sem opisala proces F.E.E.L.), postane življenje čutenja, zdravljenja in manifestacije res čarobna avantura.
Kot je rekla deklica z rdečo ruto s plakata pred dobrimi 70 leti. WE CAN DO IT!