Ko sem prišla na F.E.E.L. nisem poznala svojega čustvenega sveta. Že zgodaj v otroštvu sem zamrznila ob smrti očeta. Trudila sem se biti tiha, pridna, večno zaposlena in v akciji. Seveda me je vse to samo še bolj oddaljilo od same sebe. Mislila sem, da sem preobčutljiva, imela sem tudi težave s postavljanjem meja in z izražanjem. Ugotovila sem, da sem zelo senzitivna in odlično čutim tudi energijo drugih ljudi. Počasi sem dobila prepis izkušnje, kako pomembno je, da se izrazim, in da je varno. Tako sem iz sive miške počasi postala kapetan svojega življenja in svetilnik tudi za druge ljudi. To sem zmogla zaradi skupine, ki me je podpirala in zaupala vame. Zdaj sem veliko bolj sproščena, spontana in nasmejana.

Kaj je tvoja največja zmaga, uspeh, rezultat?

Po dveh letih v Akademiji, ko sem sprostila nekaj zastalih čustev, sem prenehala kritizirati in začela videti svoje bližnje v novi luči. Izboljšala sem odnos z otrokoma, prenehala pametovati in začela poslušati. Morala sem spustiti svoj strah, nadzor in najprej upočasniti,… In s tem, ko sem sprejela sebe, lažje spremjmem tudi druge ljudi.

Ozavestila sem veliko strategij, ki sem jih uporabljala, da nisem prišla v stik s svojimi čustvi: izogibanje in vloga žrtve, obtoževala sem druge, a še močneje sebe. Težko je bilo odvreči vse te lupine, si dovoliti čutiti in sprejeti svojo senzitivnost. A nagrada je velika. Odnosi so veliko boljši, odkar vidim potencial v drugemu, ker vidim drugega takšnega kot je in ne skozi očala preteklosti.

Letos odkrivam svojo notranjo moč.

F.E.E.L. me je naučil:

• da upočasnim in prisluhnem svojemu telesu, ne samo glavi,
• da se zavedam svojih čustev,
• da prepoznam svoje potrebe in jih izrazim,
• da se sprejmem tudi v svoji nepopolnosti,
• da vsega ne vzamem tako skrajno resno,
• da je pot iz konflikta ranljivo izražanje,
• kar je bilo ranjeno v odsotnosti ljubezni se lahko pozdravi samo v prisotnosti ljubezni!