… oz. kako vam stres in izgorelost lahko pomagata pri premiku v zdravo poslovno uspešnost!
Ne verjamem v stres. Se sliši čudno? Resnično ne verjamem vanj. To ne pomeni, da ne verjamem, da se zgodi. Vam in meni. A ko se zgodi, imamo več možnosti, kako bomo reagirali. Poglejmo si danes, kaj običajno storimo in kaj lahko storimo.
Prva stopnja je, da ga zanikamo in da ga dalje toleriramo, ker “tako pač mora biti”. Si pomagamo s pijačo, kavo, tableto … in dalje sprejemamo življenje. Dirkamo, garamo, se “kurimo” in nadaljujemo tako dokler nas ne ustavi bolezen, le-to pa potem pripišemo letom ali slabim navadam.
Naslednja stopnja je, da se zavemo, kako škodljiv je stres in ga namerno ustavimo. Ustvarimo si mirno življenje, počivamo, se odpovemo dejavnostim, ki bi nam lahko povzročale stres … a ni dolgo, ko ali prične primanjkovati denarja ali pa nekaj v nas prične kljuvati. Kaj kljuva? Neizkoriščen potencial! Svojega poslanstva ne morete dati na vrvico in ga kontrolirati tako, da se preneha izražati skozi vas.
Če delujete po katerikoli od zgornjih struj, ste izbrali strategijo ALI ALI. Seveda, saj vas nihče ni naučil, da je mogoče izbrati IN HKRATI, oz. še manj, kako je mogoče izbrati IN HKRATI in kaj morate za to narediti.
Sama sem se v času pred in okrog Novega leta soočila s stresom, ki ga nisem poznala. Projekte sem časovno “zakalkulirala” in zaradi utrujenosti sem pričela čutiti celo odpor … ob vsej ljubezni, ki ga imam do svojega dela sem vedela, da je nekaj zelo narobe. Vklopila sem rdeči alarm!
Toda kaj delam narobe, proti sebi? Kje se upiram, čemu se upiram? Kateri čustveni zamašek se hoče izluščiti, pa ga zadržujem? Kje želim “nekaj po svoje” oz. na edini način, ki ga poznam?
Opremila sem se s tem, kar vem.
Vedela sem, da ne grem nazaj. Da ne grem v zmanjšanje in odrekanje svojim sanjam. Vedela sem, da lahko izberem IN HKRATI. Vedela sem, zavest, ki je kreirala problem, ga ne more rešiti. Vedela sem, da ne verjamem v stres in da ni potreben. Verjela sem v svoje učitelje in mentorje.
Zato sem se zavestno prosila Vesolje, da me nauči. Daj mi Vesolje, novo zavest, ki jo potrebujem, da stopim v nov način kreacije mojega posla. Poslušala bom, no matter what.
Stres in rdeči alarm sta opravila svoje delo. Prepričala sta me, da sem upočasnila in pričela poslušati. Prej sem samo divjala.
V trenutku je prišlo prvo navodilo.
1. korak: Naspi se! Povečaj fizično aktivnost in najej se duhovne hrane! Z eno besedo, skrbi zase!
OK, to še sprejmem, kaj pa občutek krivde? Aha, to je torej čustveni zamašek! Krivda moja draga, pridi k meni, da te objamem … ni potrebovala veliko, da se je v mojem ljubečem objemu preobrazila v nežno ženstveno sprejemanje dobrega v življenje in sprejemanje nepoznanega, ki se odvija pred menoj.
Zdaj sem vedela, da sem na pravi poti!
Ko sem pričela zaupati in izdatno spati, se je prikazala jasnost in z njo nova navodila. Še vedno težko dojemam, kako natačno ti notranji glas (občutek, Vesolje, višji jaz, angeli … imenujte to po svoje) sporoča, kaj ti je storiti, da dosežeš svoj sanjski cilj.
2. korak: odvrzi miselnost, da samo ti lahko narediš najbolje! OK, bom … zaupam torej, da lahko pritegnem ljudi, ki znajo bolje od mene! Kakšno olajšanje!
3. korak: zaupanje, da bo cilj uresničen, je mnogo močnejše od vsega napora, ki ga vložiš v projekt.
OK, saj to sem že tolikokrat slišala, to že vem … hm, pa zares živiš? Potem ti ni treba v stres, a ne? Drži, ni mi treba!
Tako jasna so navodila. Tudi vaša, če ste jim pripravljeni prisluhniti. Ni vam treba niti verjeti v garanje, stres in izgorelost niti vam ni treba ostati skromni v svojem uspehu, če zmorete skozi izziv, če zaupate notranjim navodilom in “ubogate” korake, ki vodijo po poti naprej, tja, kamor vas vodi vaše poslanstvo.
Tudi če vam nisem povedala nič novega, se ustavite za trenutek in se vprašajte: ali te korake zares živim? Če jih ne, je pred vami priložnost, da upočasnite in da pričnete slediti – sanje bodo uresničene prej kot si sploh lahko zamislite!