Če količino OBILJA povežemo s količino dela, potem se hitro znajdemo v brezihodni situaciji. Vsi smo bili naučeni, da je potrebno vložiti več. Če želiš višjo oceno, se moraš več učiti. Če želiš večji mesečni študentski zaslužek, moraš vložit več ur. Če želiš večjo prodajo, moraš poklicati več potencialnih strank.
Tole me spominja na cigana, ki je našel pero. Položil si ga je na hrastovo deblo in na njem prespal noč. Prebudil se je popolnoma polomljen.
In zaključil: “Če me po 1 peresu vse tako boli, kako mora boleti šele cela pernica!”
Tako nekako smo vzgojeni. Vse naše telo je prepričano, da mora za več OBILJA delati več. Veliko več. In če je že ena ura tako naporna, kako napornih je šele 10 ali 12 ur!
Kakorkoli izračunavaš, slej kot prej končaš v stresu, iztrošen in zagrenjen. In seveda, še vedno nisi dosegel finančnega cilja, ki si si ga zastavil.
Vesoljna resnica je namreč drugačna. Povezava med količino OBILJA in količino vloženega dela ni linearna. Niti ni potrebno vedno vložiti več, da več dobimo.
Ali pa vsaj ne več tistega, kar že vlagamo.
Včasih je treba kaj odvzeti namesto dodati. Včasih je potrebno kak projekt zaključiti tako, da ga preprosto spustimo. Včasih je treba narediti prostor za nove priložnosti in za novi jaz, ki se rojeva iz pepela.
Sedeti v tišini, si vzeti čas in si dovoliti praznino.
In dovoliti kaos, ki se pri tem pojavi. Kaos, ki pomeni, da ste na svojem razvojnem robu. Kaos, ki pripravlja novo organizacijo in je nujno potrebna faza.
Priznam, kaos je kaotičen, nič ne vidiš ven, ne veš, kaj se bo zgodilo. Ne veš, ali si na pravi poti ali pa popolnoma zgrešil. A razširitev, ki je namenjena vašemu poslu, vašemu življenju in vam, kdor ste, je močna energija, ki se ji ne moremo upirati. Bolj kot se ji upiramo, večji kaos nastane. In obratno.
Kajti ko se prepustimo nečemu večjemu od sebe, ko se udejanjamo na način, ki nam je kot vroča želja položen v srce, vajeti prevzame Vesolje in vse se uredi. Vi pa postanete prevodnik. Služabnik in kralj hkrati.
Tudi sama sem še kar dobra v upiranju. Z leti vedno manj.
Pa vi?