Dragi-a,

verjamem, da tudi vi doživljate čustveno neprijetne situacije, katere skušate preveslati na svoj način. Pred vami je 5 resnic, ki bodo spremenile vaše razumevanje čustvenega sveta.

1. Vsi doživljamo čustveno neprijetne situacije.

Da vsi, tudi tisti, ki imajo navzven idealno življenje, vse obvladajo in živijo v pravljici. Če se vam zdi, da ste edini na svetu z določenimi težavami, mi verjemite, da imajo vsi ljudje okoli vas vsaj takšne, če ne večje izzive. Ljudje smo se pač navadili kazati idealno sliko, resnico pa skrivati pred drugimi in kar je še hujše, sami pred seboj.

Če ste med tistimi, ki težav ne znate skriti in vam pišejo na obrazu ali pa med tistimi, ki jih znate odlično prikriti pred svetom, v obeh primerih se zavedajte, da smo vsi na isti ladji. 

Da vam bo lažje razumeti, kaj imam v mislih, se sprehodimo skozi nekatere:

• prepirate se s partnerjem, 
• otrok vam najeda živce in ne dela za šolo oz. ne uboga niti preprostih, osnovnih stvari,
• mama (tašča, kdorkoli …) se vam vtika v življenje in je ne znate ustaviti,
• doma ste odtujeni,
• v službi vam jemljejo svobodo, nimate besede in niste slišani,
• podrejeni vam požrejo toliko energije, da ne veste, če višja plača to odtehta,
• kot podjetnik se izčrpavate (četudi imate svoje delo nadvse radi),
• živite z občutkom praznine, iščete poslanstvo in izpolnjenost, in “ker se nimate nad čim pritoževati”, ste tiho in v sebi trpite.

Gotovo ste se našli v kakšni, ali pa se vam je utrnila misel na vašo specifično situacijo, ki je za vas boleča in jo želite razrešiti.

2. S čustveno neprijetnimi situacijami smo se generacijsko navadili živeti tako, da jih potlačimo.

Glavna težava takih situacij je, da smo se z njimi navadili živeti. Sprejeli smo jih kot del svojega paketa, s katerim skušamo preživeti.

Najbolj pogost način, kako preživeti s svojimi čustvenimi težavami je, da jih potlačimo. To za nekaj časa deluje, saj jih s tem na nek način umetno utišamo, a čustva ostanejo, tudi če jih trenutno ne čutite. In prav s tem se prične največja težava, ki deluje potihoma in pušča najhujše posledice.

3. Potlačene situacije se razraščajo in delujejo podtalno.

Kajti potlačena, utišana čustva se pričnejo razraščati v vašem nezavednem polju. V vas krepijo nezadovoljstvo, notrajo praznino, občutek pomanjkanja ljubezni, časa in spoštovanja, pomanjkanje povezanosti – vse to pa so najbolj pogoste težave, ki jih doživljamo vsi, a o njih ne spregovorimo.

Nekaj časa to razraščajoče nezadovoljstvo lahko prepisujete z aktivnostjo (delo, šport, skok čez plot, socialni mediji) ali substancami, a slej kot prej bo zadeva udarila na dan na področju, ki vam je najbolj pomembno in se boste zaradi tega (končno) ustavili in zazrli vase.

4. Potlačena čustva se pokažejo čisto drugače, kot so se začela.

Potlačena čustva v nezavednem iščejo pot na površino, saj spodaj “tiščijo”. Največkrat najdejo pot na plano tam, kjer se potihoma zavedate, da vas ljudje ne bodo zapustili, če se boste obnašali tako, da ne boste ponosni. Še pogosteje pa v obliki bolezni ali čustvene stiske.

Kaj hočem reči?

Kolikokrat pridete iz službe, kjer ste mirni in delujete kot namazan stroj, doma pa vpijete na otroke ali na partnerja?

Kolikokrat vas prizadene partner, vi pa se skričite na otroke (ali obratno)?

Kolikokrat imate stisko z avtoriteto (v to kategorijo spadajo nadrejeni, politika, pa tudi starši in partnerjevi starši), in se zaradi tega ustavite in se odločite tako, kot so vam vsilili drugi?

Kolikokrat se počutite neljubljeni, nepovezani, ne čutite svojega partnerja in se zatečete v umik, beg, sanjarjenje ali afero?

Čeprav je navzven vse BP, zbolite, vas pogosto boli glava, ste depresivni in posežete po tabletah?

Sami dodajte svoj primer, saj jih je toliko, da jih ne morem vseh našteti.

Potlačena čustva torej najdejo svojo pot navzven, a žal v obliki bolezni ali obnašanja, ki razdira vaše odnose in notrani mir.

To je tudi odgovor na vse več razdiralnosti, ki smo ji priča v sedanjem trenutku. Neizražena, potlačena čustva se prebijajo na plano, v povsem neprimerni obliki, ne glede na “stran” ali “prepričanje”. Potlačena čustva, ki izbruhnejo kolektivno, privedejo do vojn in zelo kritičnih situacij.

Če želite torej boljši svet, zase in kolektivno, se morate naučiti, kako izražati čustva sproti. Najprej bo treba odložiti bremena iz preteklosti, torej izraziti za nazaj, česar niste zmogli ali prepoznali sproti, potem pa vas čaka samo še sprotno izražanje, ki bo preprečilo nova nalaganja in nove bodoče izbruhe.

5. Zdravo izražanje čustev je lažje kot ste se naučili v svoji okolici.  

Kako torej poiskati pot iz situacije, v kateri ste se znašli?

Verjamem, da je iz zapisanega že jasno, da bi samo izražanje čustev pripomoglo k temu, da bi se podtalni vozel razrešil in ne bi več vodil vašega življenja.

A kako?

Je izražanje čustev vpitje, metanje, izrekanje vsega, kar vam pade na pamet? Je zdravo izražanje, da kar povsod jokate ali se na ves glas smejite?

Ne, tako se izražajo otroci. V tem je nekaj lepega, iskrenega, zdravega. A tako kot otroci lahko lulajo, kadar jih telo pokliče, odrasli pa počakamo in poiščemo stranišče, enako velja za čustva. Odrasli se moramo naučiti, da čustva izrazimo na primeren način, ob primernem času. A jih izrazimo!

Žal se je večina izmed nas naučila izražanja čustev, ki ni zdravo, ampak prizadene nas in okolico. To pravzaprav sploh ni izražanje čustev, ampak bolj čustveno ventiliranje.

Zdravo izražanje čustev je proces, ki je v svojem bistvu zelo enostaven. Edini pogoj je, da se ga lotite v praksi, namesto da o njem teoretizirate.

Pravzaprav je pred vami priložnost, da se poglobite v najbolj iskano umetnost 21. stoletja, to je umetnost in lepota čutenja.

Leta in leta sem študirala zapletene teorije in ni mi šlo v račun, da je čutenje tako akademsko kompleksno. Kot doktorica znanosti sem imela dovolj praznega teoretiziranja, vedela sem, da je moj prostor med ljudmi. Nisem se dala in nekega dne se mi je posvetilo:

Zdravo čutenje, ki vas razbremeni preteklosti in ne nalaga novih usedlin iz sedanjosti je proces v 4 preprostih korakih:

F.E.E.L. – daj se na voljo za občutenje, občuti v telesu, izrazi in spusti! (Angleško: feel – embody – express – let go).

Proces čutenja mi je uspelo prečistiti do te mere, da je sedaj dostopen tudi brez terapevta. 

Moč prehaja v naše roke, kajti čutenje je največja moč in gonilo človeštva!

F.E.E.L. je danes mednarodno zaščiten in priznan proces, ki vam pomaga, da začutite, se osvobodite, se povežete s svojimi dragimi in manifestirate, kar si želite.

Novinarka Anja Hrovat Jeromel je zapisala: “Pri metodi F.E.E.L., ki jo prakticira dr. Špelca Morojna, me je še posebej navdušilo, da je zelo preprosta in zato dejansko izvedljiva za vsakogar, ne glede na razpoložljiv čas in predznanje. Tu sem sicer sprva rabila nekaj časa, da sem prišla do tega spoznanja, saj sem se kar borila sama s sabo oziroma s svojimi ostanki težnje po mazohističnemu pristopu, v katerem je treba malo bolj trpeti in vedno iti po najdaljši ter najbolj trnovi poti.

A če smo iskreni, so najbolj učinkovite metode tiste, ki so najbolj preproste, je pa treba prej pojesti svoj ego za malico, da pustimo vso potrebo po zapletenih teorijah in gremo raje direktno v prakso, četudi še tako nepripravljeni in nespretni. Potem hitro ugotovimo, da je teoretiziranje le hrana za ego.”

A F.E.E.L. ni samo proces, je proces, ki daje dejanske rezultate in vam spremeni življenje za generacije nazaj in naprej.

Ljudje ozdravijo, se povežejo, se najdejo, se osvobodijo, in končno pričnejo živeti, namesto životariti. 

Anja Hrovat Jeromel piše dalje: “ Tako sem prvič začutila, kaj zares pomeni občutiti svojo moč, svojo suverenost, pokončnost, četudi sem v tem, da nekaj delam drugače od vseh ostalih, sama in edina. Pri tem pa me ni strah, da bi bila izobčena, zasmehovana, zaničevana. Čisto vseeno mi je, ker vem, da moji dobri občutki izhajajo iz mene navzven in ne iz okolice. Iz mene pa lahko prihajajo dobri občutki šele, ko sem v dejanjih in besedah najprej zvesta sama sebi.

In ko sem to naredila, sem se zavedla, da so se okoli mene nabrali takšni ljudje, ki se upajo podajati v temne, neraziskane, neudobne globine. Začutila sem, kako je to takoj pritegnilo nazaj do mene še večjo dozo take energije in me še bolj na polno okrepilo, podžgalo, dvignilo.”

Upam, da vam je današnji članek odprl oči in vam podal roko v morda nezavidljivi situaciji. Ni treba, da se sprijaznite, in preostanek življenja preživotarite. Lahko ga preživite v strasti, veselju, svobodi, sreči in izpolnjenosti.

Lahko ustvarite dom, v katerem boste vsi radi skupaj.

Lahko ustvarite delovno vzdušje, kjer bodo vsi radi prihajali in dali vse od sebe.

Lahko ustvarite prekipevajoče zdravje in obilo energije.

Res je preprosto. Samo čutiti se morate naučiti na zdrav način. Okolica bo sledila sama po sebi.