Bolečina potuje skozi generacije, dokler je nekdo ni pripravljen odčutiti.
“Bolečina obstaja v nas in v naših družinah in je … oh, tako potrpežljiva.
Za razliko od večine od nas pozna svojo vrednost. Ne bo nas zapustila preden ne dobi naše polne pozornosti, ki jo zahteva.
Če bomo izbrali, da se zamotimo, posel, materialni uspeh, “pozitivnost” ali katerokoli drugo iz vrste kratkoročnih rešitev oz. odklopov, se moramo zavedati, da je v tem primeru edino, kar zares počnemo to, da prenašamo bolečino na svoje otroke. Brene Brown pravi “shit rolls downhill” (sr*nje se pretaka navzdol).
Katerokoli bolečino smo izkusili kot otroci, bo postala bolečina naših otrok in drugih ljudi okrog nas, če je ne bomo odčutili in s tem pozdravili sami.
Lahko postanemo lastniki svoje bolečine ali pa se pretvarjamo, da se ne pretaka naprej. Jaz sem izbrala odgovornost.”
To je zapis, ki v nekaj stavkih pove, kaj se dogaja v vsakem od nas.
Vem, da vi, , ne želite predajati svoje bolečine drugim, še najmanj pa svojim otrokom. Nihče izmed nas ne želi predajati svoje teže. NIHČE.
A ne znamo z njo.
Naša težava ni, da nočemo, ampak da ne znamo.
Kot se v srednjem veku niso znali umivati, tako danes ne znamo občutiti, odčutiti in ozdraviti.
Tisti, ki me sledite dalj časa, veste, da je moje osrednje delo posvečeno zdravljenju in čutenju. Prav temu, kar je opisano v prvem odstavku.
Posledičo pa seveda tudi poslovni rasti in manifestaciji obilja.
Ker pa je prvo logično vprašanje, KAKO odčutiti in ozdraviti, sem svoje 25 letne izkušnje strnila v preprosto formulo, ki vam lahko pomaga skozi ta proces.
Veliko govorim o tem, kako odčutiti svoja čustva, kako jim dati prostor, jih objeti in spustiti.
(Tako sem pozdravila odnose v svoji družini in sem vsak dan hvaležna za to.)
V teoriji vse izgleda tako preprosto …
Kako pa to realizirati v praksi?
Prvi korak je vedno vaša odločitev. Najprej morate biti pripravljeni čutiti – dati sebe na voljo za občutenje občutkov.
Najprej se torej v sebi odločim, da želim odložiti ta bremena.
Si vzamem čas, da se ustavim in prisluhnem svojemu telesu.
Kaj mi govori?
Kakšni občutki se zbujajo v meni?
To ni vedno enostaven proces. Če sedaj leta in leta niste bili navajeni poslušati svojega telesa, bodite nežni s sabo. Dovolite si vajo, vajo, vajo.
Vsakič bo malce lažje. Kdaj pa kdaj vam tudi ne bo uspelo. Ampak vsakič, ko prisluhnete svojemu telesu in si dovolite, da čutite to, kar telo govori, ste naredili korak naprej.
Če trenutno doživljate karkoli bolečega v svojem življenju, vas povabim, da si
- poiščete miren kotiček
- se udobno namestite
- se osredotočite na svoje dihanje in si samo dajte dovoljenje, da čutite občutke v telesu. Brez obsojanja, brez razumevanja, brez spreminjanja. Samo občutite jih in bodite kar se da pretočni.