Danes zjutraj sem se spet ujela na tem, da skušam pobegniti iz tega, kar čutim.

Veliko je. Izseliti moram vso družino, ker bomo (končno) obnovili hišo. Nisem še našla primernega bivališča in za vse se počutim res sama.

Vem, da imam podporo, a se vseeno včasih počutim čisto sama.

Zbiram predračune in se odločam, komu v delo prepustiti naš dragoceni dom. Želim si, da tisti, ki ga bo olupil in postavil na novo, to zares naredi z ljubeznijo.

Ob tem se veselim in hkrati bojim, da bomo čez nekaj dni že odpotovali. Zdi se mi, da se je vsulo name in da toliko enostavno ne prenesem.

Ob tem mi prihajajo še spomini in žalost. Težko mi je, ko se spomnim, kako kruto in neljubeče je z menoj ravnal moj oče.

Vedno bolj dojemam, da se s tem, ko renoviram svoj dom, renovira tudi moje notranje domovanje. To je proces, ki ga nisem “vkalkulirala”.

Zdaj, ko sem vse to napisala, vidim, da ni čudno, da sem skušala pobegniti.

***

Poskusila sem vse mogoče.

Najprej sem poskusila biti pozitivna. Pela sem si: “Allways look at the bright side of life … “

Ni pomagalo. Še vedno sem čutila stisko.

Vzela sem Bachove kapljice. Naredila sem jogo in meditirala. Med meditacijo sem se zjokala. Malo mi je bilo lažje.

Po joku sem skušala “živeti čisto zavest” (kot se za pravega meditanta spodobi, a ne?). Skušala sem ignorirati čustva, ker čustva so itak človeška izmišljotina in kako bi mi bilo lažje, če bi zmeraj zmogla “biti samo čista zavest” in se mi ne bi bilo treba ukvarjati s to človeško zmešnjavo.

Uganili ste, ni pomagalo.

Potem sem šla telovadit in se pošteno prepotila. Vmes pa globoko doživljala F.E.E.L.

Ko sem vse to naredila, se mi je utrnilo. Moja prenova doma me uči človeške izkušnje. Kako biti človek v vseh situacijah, z vsemi občutki, v vseh niansah, barvah, v vsakem vremenu.

Uči me F.E.E.L., uči me, kako se odpreti, postati pretočna, živeti v srcu, ne glede na zunanje okoliščine. Uči me, kako biti zavest V človeškem telesu, namesto izven njega.

Še vedno mi je težko. A ne čutim več pritiska. Čutim, kako se v meni širi prostor za novo izkušnjo, ki je pred menoj.

Veselim se je, ker vem, da mi ponovno prinaša nekaj novega. Predvsem pa veliko, veliko priložnosti za polno življenje s F.E.E.L.

***

Si tudi vi želite v sebi narediti prostor za svoje izkušnje in za svoja čustva? In iz tega kreirati novo, čudovito realnost?

Pa ne pocukrano idealno, ki jih itak nihče ne verjame, ampak pristno, avtentično, živo življenjsko izkušnjo?