To je vprašanje, ki se ga boji vsak starš. Ne samo, da nam ni prijetno, tudi sram nas je in o tem ne govorimo radi.

Najprej, tudi jaz sem “padala ven”. Po letih zdravljenja in čutenja se mi to zgodi le še zelo poredko, skoraj nikoli, in sem ponosna na to. Zato vem, kako je to. To “darilo” sem dobila v svoji družini, kjer so bili raznovrstni čustveni izbruhi na dnevnem redu, tega sem se naučila in tudi od-učila oz. ozdravila.

Nisem vedela, od kod izvira in če sploh lahko kaj storim glede tega.Prav zato je moja želja, da ozavestite, kaj je vzrok in zaživite mirno in ljubeče življenje. Ne bo vam treba več izgubljati časa in energije.

Zakaj gre?

Ko doživite čustveno močan odziv, se ne morete obvladovati. TO JE NORMALNO.

To je normalno za stanje, ko ste ranjeni in ko so se z določeno situacijo v vas vzbudila stara čustva.

Težava je v tem, da se vi v tistem trenutku ne zavedate starih, nerazrešenih čustev. Zavedate se samo tega, kar se je zgodilo v trenutku in zelo lahko se zapletete v to.

A rešitve ni in ni. Tudi če se potem pogovorite, se vam naslednjič (lahko) zgodi isto.

Kaj torej storiti, kaj je vzrok?

Vzrok je pojav, ki so ga psihologi raziskovali stoletja. Imenuje se transferenca ali trasfer. To pomeni, da sedanjo situacijo vidite skozi očala preteklih izkušenj.

Naj vam povem primer.

Ko so moji najstniki prišli v leta, ko so se pričeli oddaljevati od mene, sem vedela, da jim moram in želim dati svobodo, ki jo potrebujejo.
A del mene je padal v tako velik strah, da tega nisem zmogla. V glavi ja, v srcu pa sem kričala.

To se je poznalo na mojem obnašanju in na napetosti, ki se je pričela porajati med nami.

Ko sem se tega zavedela, sem se zavedela, da se očtino v meni vzbuja nekaj iz moje preteklosti.

A kaj?

Odgovor dobite le v sebi … in odločila sem se čutiti v svojo globino.

Ni bilo treba dolgo iskati, telo mi je hitro dalo odgovor. Našla sem staro, nezaceljeno bolečino, ko so me zapuščali moji starši, ko sem ostajala sama, ko sem jokala in kričala, pa se nihče ni odzval. Ta strah se je vzbudil, ko so me “zapuščali” moji najstniki (ki me seveda niso zapuščali, a moj nezavedni spomin je padel v to zgodbo).

Ko sem ljubeče oskrbovala ta stari strah, ki je bil pomešan z globoko žalostjo in celila svojo rano, sem vedno bolj vstopala v globoko zaupanje, da najstnike lahko spustim, jim dam svobodo, in da bomo še vedno zdravo povezani, a na nov, za vse nas zdrav način.

Lahko bi se skregali, lahko bi šli vsak na svojo stran ranljeni in užaljeni in z občutkom krivde. Tako pa sem z zavedanjem svoje pretekle rane in s celjenjem pripomogla k temu, da imamo res lepe odnose.

Vidite, svoje najstnike in situacijo z njimi sem gledala skozi očala preteklih izkušenj in padala v stara čustva. Zlata vredno je zavedanje, kako si pomagati v takih in neštetih drugih primerih.

Zato, da to znanje in zavedanje dobite tudi vi, sem za vas pripravila posebno ponudbo.