… oz. ali res moram za vsak slučaj posekati sebe, da me ne bi posekali drugi?
“Danes imam v sebi mir. Ponoči sem še zadnjič čutila, kako mi pred današnjim snemanjem videov poka premajhna koža. Svetovljanka v poslovnem smislu se nezadržno prebija na plano. Čeprav sem ob jogi, mangih, kokosih in rižu z zelenjavo izgubila kak dekagram, čutim, kako sem zrasla.
Včasih me je bilo strah štrleti iz množice. Bala sem se, da bom pokošena in sem se za vsak slučaj pokosila sama.
Nič več. Danes znam objeti luzerko v sebi in se zavedam, da so moji strahci preprosto deli mene, ki niso dobili dovolj ljubezni.
Torej ljubezen pridno doziram! Boracay, družba mojih otrok ter dveh čudovitih Boginj in seveda misel na vse Boginje v Sloveniji in po svetu me nikoli in nikdar ne pustita ravnodušne.
Življenje, hvala ti iz vsega srca!”
To je zapis, ki je sledil zgornjemu, le nekaj dni zatem.
Največja transformacija se zgodi, ko sprejmete luzerko v sebi.
A hkrati je to največji bav bav, ki nikomur na pade na pamet.
Naj vam najprej povem zgodbico. Pred leti, ko sem šla skozi svojo temno noč duše, sem se počutila tako, da bi me Štajerci imenovali “podn od podna”. Zares je bilo hudo. Prepričana sem bila, da sem svoje življenje popolnoma zavozila in da mi ni več pomoči. To ni bilo hipno stanje, ampak ena najbolj resnih preobrazb v mojem življenju.
Ko sem svoje bolečine zaupala svoji mentorici, me je sočutno vprašala: “In kako je, če si luzerka? Lahko to sprejmeš?”
Skoraj me je kap. Pričakovala sem besede vzpodbude, besede, ki bi mi povedale, da vendar nisem luzerka.
A to bi pomenilo še več borbe proti temu, proti čemur sem se že obupno borila. Borila sem se proti delom sebe, ki jih nisem želela niti pogledati, kaj šele sprejeti.
Življenje ne deluje tako, da odrinemo in potem gre tisto vstran. Velikokrat vidim, kako z različnimi tehnikami skušate spremeniti, kar vam na sebi ni všeč, a dolgoročno vam ne bo uspelo. Sprejeti bo treba!
Moja mentorica mi je takrat odprla oči in gnojni mehurček samoobsojanja. Spominjam sem izjemnega olajšanja, ki sem ga občutila takoj, kajti začutila sem, da ONA SPREJEMA mojo luzerko. Da se ona ne bori proti njej, ampak do nje čuti ljubezen.
Moji luzerki je manjkalo prav to – ljubezen.
Od takrat naprej sva prijateljici.
Če imate radi svojo luzerko, potem vas ne bo strah delati korakov, ki vas bodo peljali k temu, da stopite iz množice. Vedeli boste, globoko v sebi, da tudi če naredite napako, se boste še vedno imeli radi. Če ne obsojate sebe, vas tudi drugi ne bodo obsojali.
Strahu, da bi štrleli iz množice, torej ne morete preseči. Lahko pa imate sebe radi, tudi če vam slučajno ne uspe. Potem si boste upali, naslednjič in naslednjič. Upali si boste zapustiti cono udobja, upali si boste zapustiti udomačeno verzijo sebe in naredili to, kar ste v tem življenju prišli uresničit. Čudeži se bodo pričeli vrstiti in avtomatsko boste štrleli iz množice.
In veste kaj, od zgoraj je tako lep razgled! Od zgoraj lahko vsem, ki si želijo iz množice, podate roko in jim pomagate, da naredijo isto!
Kajti ta svet obupno potrebuje več ljudi, ki podajamo roko!
PS: Kako podati roko v srčni prodaji, o tem bom spregovorila v spletnem predavanju in delavnici S SRČNO PRODAJO DO MANIFESTACIJE OBILJA, ki bo 3. julija ob 9.00 (spletno predavanje, lahko ga poslušate kadarkoli) in 13. avgusta, ko gostim delavnico v Ljubljani!
Več o delavnici TUKAJ!
Prijava na spletno predavanje in/ali delavnico:
Za prijavo izpolnite spodnja polja!