V osnovni šoli je moj najstarejši sin veliko pretrpel. Ne rečem, tudi njegovo obnašanje je bilo naporno, a očitno je bilo, da si ga sošolci podajajo kot ping pong žogico.
Ni se znal postaviti zase, to ga je bolelo, počutil se je izločenega in je zaradi tega spuščal še bolj pikre pripombe.
To je bil začaran krog, v katerem smo se sukali skoraj vso osnovno šolo.
Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je meni odprlo oči in spremenilo življenje.
Tudi do mene se je obnašal vedno bolj neprijetno. Bil je žaljiv, govoril besede, ki so me poniževale, in nisem se znašla.
Vedela sem, da trpi, in da je njegovo obnašanje posledica frustracij, ki jih doživlja. Zato sem ga vedno znova poskušala pomiriti in razumeti. Poskušala sem mu pomagati, z neizmerno potrpežljivostjo in sočutjem.
Nič se ne spremenilo, postajalo je čedalje huje, doma z menoj, v šoli pa tudi. Fant je trpel, in z njim smo trpeli vsi.
Potem pa sem nekega vikenda, bolj po sreči kot po načrtovanju, na delavnici učila energetske vaje za notranjo moč. Dobro sem se počutila, in ko sem prišla domov, sem bila vesela in dobre volje.
Dokler me ni pričakala “porcija” s sinove strani. Besede, žaljivke, nesodelovanje.
Takraj je iz mene udarilo kot strela iz jasnega. Takšna organska moč, da sem se, verjetno prvič v življenju, pred njim zares postavila zase.
Pozabila sem na “ubogi moj sin, saj tako trpi”, ampak sem začutila sebe. Tega preprosto ne dovolim več. Bomo že nekako, ampak tega ne dovolim več!
Ustavil se je in me zaprepadeno gledal, a je prenehal.
Naslednji dan je ponovno poskusil, pa sem spet reagirala enako. Preprosto ni mogel več z menoj na tak način.
V ponedeljek je šel v šolo. In ko so ga sošolci skušali poniževati na enak način kot vedno, se je fant postavil zase!!!
On se je postavil zase!
Takrat sem dojela. Moji otroci živijo, tako kot vidijo mene.
Jaz sem vzgled, model. Če se jaz ne postavim zase, ga učim, da mora drugim dovoliti, da pometajo z njim.
Od takrat nisem nikoli več dovolila nespoštovanja. Ne pomeni, da se ni zgodilo, a jaz sem vsakič znova odločno postavila mejo.
Danes me sin izjemno spoštuje. Povezana sva, sodelujeva, si iskreno poveva tudi manj prijetne stvari in sva ustvarila odnos, ki naju oba polni.
Pa še nekaj. Enkrat mi je sam povedal: “Mami, meni je všeč, da imam odločno in ne “zdrizaste” mami.”
A si predstavljate?
On osebno mi je potrdil, da se dobro počuti, če se jaz postavim zase in sem odločna.
Tako me je moj najstnik naučil pomembne lekcije, ki se je nisem naučila nikjer drugje.
Knjiga POMAGAJTE NAJSTNIKU (in ostalim ljudem okoli sebe) IZRAZITI JEZO je vodnik, ki vam bo odprl oči, vam pomagal razumeti JEZO in vas naučil, kako JEZO uporabiti kot svojo zaveznico.