Danes ponoči me je spet stisnilo.
To vam pišem zato, da lahko iz prve roke spremljate proces manifestacije. Vse preveč je namreč pocukranih nasvetov, ki vam povedo le rezultat, ne pa tudi (velikokrat zelo kaotičnega) procesa.
Včeraj smo menjali avto. Prej osebni avto, zdaj imamo bivalnik. To pomeni bolj okorno vožnjo, a hkrati čudovito svobodo spanja na plažah, v naravi, blizu divjine.
Tega sem se zelo veselila. Kot se vi veselite uresničenja svojih sanj. A ko se je pričelo uresničevati, me je vedno bolj stiskalo.
Kot tudi vedno bolj stiska vas, ko se vaše sanje uresničujejo.
Do take mere, da sem skoraj odpovedala bivalnik in celo pustila že vplačano akontacijo. Tako moč ima strah in v moj um vpisani programi, ki mi ne služijo več.
Na srečo osebni avto ni bil na voljo za podaljšanje.
Tako kot ni na voljo za podaljšanje rok za nižjo ceno za F.E.E.L. YOUR LIFE online program.
Dobila sem torej bivalnik in v tej prvi noči me je stiskalo. Zbudila sem se in v mojem želodcu je bila kepa, nekaj se je na ves glas drlo in težilo.
Potem pa sem se spomnila, da čustva bolijo samo, če jim ne dam dovolj prostora.
Očitno je, da se moja vibracija želi razširiti, povečati, potrebuje večji prostor, jaz pa, navajena na “moje normalno”, tega še ne znam živeti.
Zato sem se poglobila v telo in strahu, ki je bil tam, samo dala prostor. Čutila sem, kako se širim, in kako me izkušnja veča, bogati in pripravlja na moje sanje, ki jih gradim.
Zavedela sem se, da me bo podobno strah, ko bom tik pred “rojstvom” svojega mednarodnega projekta, ki ga pripravljam tukaj, na Costa Rici. V tem trenutku sem vedela, da sem na pravem mestu ob pravem času in da doživljam pravo preobrazbo.
Očitno preraščam sedanjo vibracijo. Na tej točki imam izbiro, ali se vrnem nazaj v staro in poznano, ali pa naredim prostor za novo.
Izbrala sem slednje. Vem, da me strah pri projektu ne bo več zadržal. Danes ponoči sem ga prerasla.
Če ne bi živela F.E.E.L., ne bi vedela, kako to narediti. Zato žal večina ljudi ne spremeni vsega tega, kar si želijo in govorijo, da bi radi spremenili.
Ne da ne bi želeli. Ne znamo. Ne znamo se odpreti novi vibraciji in novi realnosti. Staro nas vleče kot magnet in seveda, če bi mene še dalje stiskalo, se tudi ne bi premaknila naprej.
Tako pa je po tem, ko sem čustvom dala prostor, stiska popolnoma popustila.
Naslednje, česar se spomnim, je zbujanje iz globoko pomenskih sanj.
Spet sem pripravljena na novo avanturo.
Ste vi tudi?