Pred kratkim je moja najmlajša domov prišla čisto objokana. “Mami, sošolka me že nekaj dni grdno zmerja ob vsaki priložnosti …”
Nežne narave je, empatična, čustvena in ljubezniva. Morda prav zaradi tega v šoli velikokrat doživi bullying. To se ji dogaja že dolgo in reševali sva na različne načine. Največkrat sem ji dovolila, da je za nekaj dni ostala doma in se spočila, ker je spočita očitno manj privlačila tako obnašanje in je bila do njega tudi bolj odporna.
Tokrat pa ni želela ostati doma. Dogovorili sva se, da če se bo ponavljalo, bom šla v šolo in pri učiteljih dosegla, da bodo posredovali.
A ni bilo treba. Kaj se je zgodilo, bi rada, da preberejo VSI starši, kajti to je način, kako bomo zares ustavili medsebojne grobosti.
***
“Mami, danes se je sošolka lepo obnašala do mene.”
Kaaaaaaj? Kako pa se je zgodil ta čudež?
“Veš, imela sem izbiro, da jo “utrgam” ali pa da ji povem, kako se ob tem počutim. Nisem mogla govoriti, zato sem ji napisala. Napisala sem ji, da mi je hudo, da me boli, ko se tako obnaša do mene, da bi rada, da neha in da sva prijateljici.”
Vedeti je treba, da je sošolka, ki jo bullyja (sorry, tak izraz uporablja moja najstnica), doma doživela hudo nasilje. Punca trpi in meni je zanjo hudo, moji hčerki pa tudi. To ji seveda ne daje dovoljenja, da se grdo obnaša, a kako ji pomagati?
Postavljanje meja pri takih otrocih ne pomaga, vsaj dolgoročno ne. Kajti njena dejanja izhajajo iz ranjenosti in neizpolnjenih potreb. Nikoli ni bila videna, slišana ali da bi se počutila ljubljeno.
Vse to je iz besed moje hčerke na nek način dobila. Nekdo jo je videl in ne obsojal. Nekdo ji je pokazal, kako izraziti boleča čustva. Nekdo je izrazil željo po povezanosti in ji povedal, da je pomembna.
Tako malo je potrebovala ta deklica, da je postala prijazna oz. da je nehala z nasiljem. Nasilje, ki ga je doživljala, je kreiralo novo nasilje. Ustavilo pa ga je dejanje prijaznosti.
Moja najstnica je to zmogla. Ker ima doma zares veliko zgleda, kako se to naredi. Pojma nisem imela, da se je bo tako prijelo … in ja, danes pokam od ponosa. Pa tudi od zavedanja, kako starši resnično, v dobrem in slabem, oblikujemo svoje otroke.
Draga Ajra, vse najboljše za tvoj 14 rojstni dan. Dala si mi najlepše darilo. Zmoreš s svojim življenjem na najlepši možni način.