Pred 21 leti sem na ta dan v rokah držala svojo prvo štručko. Ni bilo lahko, bil je moj prvi porod in lotila sem se ga kot vse prvič-nosečke. Prebrala sem vse o porodu, in (skoraj) nič o tem, kaj naj potem počnem z otrokom in kaj se bo ob vsem tem dogajalo z menoj.
Zadelo me je, ko sem prišla z njim domov. Kot strela z jasnega.
Največja ljubezen, ki sem jo kadarkoli sploh lahko občutila. Nisem imela pojma, da taki občutki sploh obstajajo. Mislila sem, da mi bo srce razneslo do Vesolja.
Pravzaprav mi ga je razneslo do Vesolja. Takrat nisem vedela, da sem blagoslovljena z otrokom, ki se bo tega, da naredi iz mene mamo, lotil tako temeljito.
Vedno je bil nenavaden otrok. Ne prenese fejkanja. Ne prenese glasne, neprijetne glasbe. Ne prenese shopping centrov. Slabo prenaša premike. Najraje je doma.
Če pa že kam, bi šel v Vesolje.
Pot z njim je bila zahtevna. Včasih sem mislila, da ne bom preživela. A vedno znova sem našla ključ, pot, način, da spremenim nekaj v sebi, v mojem delovanju, da sva se ponovno našla.
Verjamem, da Štef prinaša novodobno razmišljanje in delovanje. Zato vedno znova pridno sedem v šolsko klop, spustim ego in se od njega učim.
Med drugim me je naučil tudi, kako otroku zaupaš do te mere, da se bo izobrazil po svojih najboljših močeh.
Zato spodaj za tiste, ki je ne poznate, pripenjam zgodbico o njegovem (ne)šolanju, ki je dosegla izjemen odziv.
Za vse vas pa nadaljevanje.
Letos je Štef prvič ponosno povedal vrstnikom na zabavi, da se že 8 let ne šola. Povedal je, da je njegova aplikacija SPACEFLIGHT SIMULATOR dosegla 4,5 mio downloadov. Kreira svoj prvi team in se uči, kako biti vodja pri rosnih 21 letih.
Občudujem ga, kako je notranje zrasel. No, na zunaj tudi :-)
In ponosna sem nase. Ker vem, da bi otroka, kot je on (ki je bil v glavnem navzven zares problematičen, učitelji so si pulili lase, ga žalili, žalili mene, kako nevzgojenega otroka imam … o tem bom napisala naslednjo knjigo), lahko zares zatrla in utrla v klasične tirnice.
In nisem. Zmogla sem videti večjo sliko. Zmogla sem vedno znova v sebi odčutiti in zaceliti svoje svoje stare rane, stopiti v ljubezen, se zanesti na svoj notranji glas namesto na tisoče zunanjih glasov in narediti premik, ki je nama obema prinesel odnos, ki ga imava danes.
Štef, vse najboljše!