Na lanskoletnem dogodku ŽENSKA, UPAJ SI USPETI smo se udeleženke vprašale, v čem smo najboljše. Tudi sama vedno sodelujem v vajah in moj odgovor je presenetil mene samo. Kajti spontano sem samozavestno odgovorila, da sem najboljša mama.

Kasneje sem razmišljala, zakaj je tako.

Prišla sem do pomembne ugotovitve, a preden vam jo zaupam, bi rada spregovorila še nekaj besed o vplivu planetov na naše delovanje, kajti astrologija je moja laična strast.

Ni čudno, da se mi je rodil prvorojenec, ki dneve preživlja z raketami in zatopljen v Vesolje, a ne?

Astrologija je zame veda, ki do neke mere natančno opiše vpliv planetov na naše življenje, a zame ni pomembno, ali je opis natančen.

Zame je bilo zmeraj pomembno, kakšen vpliv ima to name, ne kako lahko ta vpliv tudi opišem. Kajti človeški opis nečesa tako veličastnega ne more biti nikoli tako natančen kot je natančno dogajanje samo.

Zato se bolj kot opisom posvečam temu, kaj doživljam v določenih obdobjih. Vedno bolj ugotavljam eno in isto.

Nekateri planeti so znani kot “pozitivni”, drugi znani kot “negativni” in med najbolj zahtevne planete sodi zagotovo Saturn. Zahteven učitelj, ne odstopa niti za ped, počasen, uči te skozi vztrajnost in dolgoročne posledice.

Priznam, tudi sama sem imela najtežje obdobje v svojem življenju prav v letih, ko je Saturn najmočnejši učitelj, v t.i. krizi srednjih let.

Zdaj sem v obdobju, ko Saturn vpliva na moje področje materinstva oz. odnosov z mojimi otroki. Pričakovala sem, kako hudo bo. In čutim njegov vpliv.

Doma imam 3 najstnike in obožujem opazovati, kaj se dogaja. Prej sem bila mama 3 majhnim, nenehni pozornosti, hranjenju in crkljanju potrebnim otrokom, zdaj pa imam doma 3 ljudi, ki niso več otroci, ampak odrasli pa še tudi niso. Naš odnos se spreminja … in nekaj sem opazila.

Kako čudovito plujem s to spremembo, brez vsakršnih težav. Seveda, imamo izzive, ki jih rešimo s pogovorom in izražanjem čustev, a dojela sem, da je ključ do te neverjetno enostavne tranzicije v tem, da se ne upiram spremembi.

Saturn je rast, je sprememba in jaz se ji ne upiram. Ne visim na ideji, da so majhni otroci užitek, veliki otroci pa problem, da je A boljše od B. Z odprtim srcem sprejemam to spremembo in v bistvu uživam v njej, ko se prihodnost odpira pred menoj oz. nami.

Zakaj pa lahko to spremembo doživljam tako čudovito, z radovednostjo in ljubeznijo?

Ker sem samozavestna kot mama! Ker sem najboljša v tem, da sem mama!

Kakšno povezavo ima to s poslom?

Tam, kjer si samozavesten-a, ti nobena sprememba ne bo povzročala sivih las ampak ti bo dajala užitek in veselje. Tam, kjer ti sprememba ne pusti spati, tam je samo ena luknja – samozavest.

Zame je to velikansko odkritje okna med Luninim in Sončnim mrkom. Da namesto da se toliko ukvarjaš s spremembo, se raje ukvarjaj s svojo samozavestjo (tudi moja ima luknje, brez skrbi in mi daje delo) in ko bo tvoja samozavest močna, bodo vse spremembe igračka.

Samozavest pa raste tako, da se celijo rane, ki so jo prizadele. Rodila- si se samozavesten-a in to, kar je bilo ranjeno v odsotnosti ljubezni se lahko pozdravi samo v prisotnosti ljubezni.

Zato, če mi dovoliš, ti s tem pismom izražam vso nežno, čudovito, toplo ljubezen, ki jo premorem, da se lahko pocelijo vse rane in bo tvoje življenje in posel cvetelo kot se za pomlad spodobi.

Naj ta ljubezen vzbudi ljubezen do sebe in naj bo tvoja notranja ljubezen tvoja opora vsak trenutek tega čudovitega, a včasih tako zahtevnega življenja!