Ko sem danes zjutraj meditirala, sem doživljala valove razočaranja nad samo seboj. Prežemal me je strah pred zavrnitvijo, strah, ali bo moja nova knjiga dobro sprejeta, ali je v njej morda premalo jasno napisano, kar želim sporočiti … in celo spomin je priplaval.
Spomin na to, kako sem pred dvema letoma z otroci po svoji krivdi zamudila letalo in morala kupiti nove letalske karte, medtem ko smo bili ujeti v umazanen glavnem mestu Maldivov.
Takrat sem se skoraj požrla. Šele proti jutru neprespane noči sem zmogla biti nežna do sebe in sprejeti svojo človeško zmotljivost. A bila je dobra šola, pa ne zaradi tega, ker ne zamujam več letal ampak zato, da sem sprejela sebe.
Zato je tudi danes zjutraj, bolj ko je šla moja meditacija proti koncu, vedno bolj jasno v moje telo prihajalo tisto nežno, mehko sprejemanje. Sprejemanje in dojemanje božanske lepote, ranljivosti, človeškosti, zmožnosti, da povem, kar me boli brez da to takoj rešujem, zmožnosti, da dovolim, da se proces odvije in me ponovno preobrazi v bolj avtentično verzijo sebe.
***
Če vam lahko podarim (še eno) Božično in Novoletno darilo, potem vam podarjam to.
SPREJEMANJE SEBE.
To, da vidite, kako ste lepi v svojem učenju, rasti, ljubezni in tudi napakah. To, da zmorete ostati povezani z ljudmi, ki jih imate radi tudi takrat, ko vam je težko. To, da se zavedate, da vedno dobro mislite, ne glede na to, da vaša dejanja morda ne izpadejo vedno tako.
***
Imejte se radi, imejte radi druge ljudi, imejte radi življenje! Tudi v 2019!