Kako reagirati v odnosu, ko nekdo (nenehno) pritiska naa vaše rdeče gumbe?

Še malo prej ste bili čisto v redu, potem pa se prikaže ta oseba in vaše stanje se v trenutku spremeni.

Vi zares želite lepo skomunicirati, a se vam z določenimi ljudmi kar ne posreči, ne steče in ne premakne na boljše.

Poskusili ste z odpuščanjem, s prijaznostjo, s postavljanjem mej, s tem, da vam ni mar (hm … kako dolgo vam je uspevalo?)

***

Zelo verjetno je, da ste v tem odnosu padli v eno od 5 pasti v komunikaciji. V tej pasti vas zvija, skušate se rešiti, a se še bolj zapletate. Boli, veže, niti pretvarjanje več ne pomaga.

“Jaz izstopam. Ne grem se več. Dovolj imam. Grem!”

Kolikokrat ste to rekli? In se potem vrnili in še enkrat poskusili?

Jaz neštetokrat. Edino, kar mi pomaga, je, da grem POD pasti, v globino.

Takrat vedno razrešim.

***

Kot sem tudi tokrat, na Costa Rici.

V hotelu (preden smo dobili bivalnik) sem rezervirala 3 noči. Bil je lep lesen hotelček, bolj hiška, z razgledom na morje in na balkonu sem krasno dodelovala svojo knjigo in programe.

Ko je prišel čas odhoda, sem hotela plačati, izvlečem kreditno kartico in tip me pogleda in mi mirno hladno reče, da če hočem plačati s kreditno kartico, mi bo računal 13% več (kljub temu, da je 13% davek že obračunal).

Zadelo me je direktno v mojo rano tega, da me nekdo ogoljufa. Tudi znesek ni bil majhen, a bistveno je bilo to, da se je v meni vzbudila tigrica, ki brani svoj prav.

Oh ja.

Stara Špelca bi se zagotovo glasno uprla. Ko se mi zgodi krivica, je moja prva reakcija OBTOŽEVANJE.

To je ena od 5 pasti, v katero tako zlahka pademo v odnosih.

Obtoževanje v tem primeru izgleda čisto socialno sprejemljivo, saj mi je tip zares naredil krivico. A ničesar ne razreši, še najbolj pomembno pa je to, da sama na ta način nikoli ne bom ozdravila svoje rane in bom privlačila prihodnje krivice, zato da bi se originalna lahko pozdravila.

Zato sem se zavestno dovolila občutiti namesto takoj odreagirati.

Moji občutki so bili kar hudi, kajti vzbudila se mi je stara bolečina vseh krivic iz otroštva. Nežno sem bila sama s seboj in dovolila, da so občutki valovali po mojem telesu in ga počasi zapuščali.

Občutki so kot oblaki, ko se razpustijo, se prikaže sonce, ki je ves čas bilo za njimi.

Tako se je v meni prikazalo zaupanje. Začutila sem toplino in občutek, da bo vse v redu. Da niso ljudje tukaj zato, da bi bili do mene krivični ali grdi, ampak da so moja podpora.

To je velikanski premik. Morda primer s hotelom ni tako življenjskega pomena, a zagotovo najdete svoje primere, ki pa SO izjemno pomembni in ključni za vas.

Naslednje jutro sem ponovno odšla do recepcije in isti fant mi je mirno razložil, da mi ne bo računal dodatnih 13% ampak le nočnino po dogovoru. Brez vsakih problemov, lepo, prijazno in vljudno.

Heureka!

Lezla sem v past in nisem padla v njo. Moja rana krivic je bolj zaceljena. Moj odnos s hotelirjem ni trpel, in bolj pomembno, moja samopodoba je zrasla. ZNAM, ZMOREM razreševati zahtevne situacije tako, da se povežemo in smo srečni namesto da bi sejala razdor.

Mimogrede, 3 dnevi v narodnem parku Corcovado so bili ena najlepših dogodivščin na tem izletu.